Etično trajnostno razvojno izobraževanje

Človek ni samo invalidni homooeconomicus, homo rationalis, temveč je predvsem bolj kompleksno živo bitje, ki se ne ravna zgolj po ekonomskih (finančnih) kriterijih v svojih odločitvah. Vodijo ga tudi socialni, kulturni, okoljski, etični, solidarnostni motivi, ki skupaj z materialnimi tvorijo človeka kot celoto. Sprejemati odločitve avtonomno, svobodno, po lastni presoji, zavestno brez manipulacij okolja in medijev, to lahko počne le izobražen posameznik, ki je tudi ustrezno moralno dozorel in se etično razvil8. V mlajšem obdobju se človek predvsem zgleduje po vzornikih, najprej doma, pozneje v šoli, nato je posameznik soočen s tem, da mora sprejemati odločitve, začne študirati različna pravila, zakone, etične kodekse, ki jih je nekdo sestavil za določene poklice, panoge in podobno.
V tretji fazi življenjskega obdobja se začne lasten moralni razvoj.
Ljudje se dnevno srečujemo z dilemami – kaj je etično in moralno. Ko moralno-etično »vrednotimo« naše odločitve, največkrat iščemo odgovore na vprašanja: – Kaj je dobro? – Kaj narediti? – Kakšen človek naj bom in kakšen ne smem biti? – Kakšne vrline moram imeti, da sem dober? – Kako in kdaj odreagirati ? – Ali je legalno? – Kakšna so pravila – ali je v skladu s pravili in smernicami? – Za kaj mi je mar? – Kaj je prav oziroma kaj je »bolj« prav? (prav je, da povemo po resnici … prav pa je tudi, da upoštevamo posameznikova občutja in čustva) – Ali bom sproščen in brez krivde, če to naredim? – Ali bi enako storil za moje prijatelje,
družino? – Ali bi mi bilo prav, če bi nekdo drug to storil meni? – Kaj bi naredila najbolj etična oseba, ki jo poznam?
Največja »težava« – obrazložiti, opravičiti svoje odgovore na ta vprašanja!!!

»Biti pošten in ostati cel, je najtežje«

Posameznikove odločitve pa morajo biti tudi trajnostne, »dolgoročno vzdržne«. Etično trajnostno razvojno izobraževanje je pristop, ki ga potrebujemo za uveljavitev sodelovanja in soodgovornosti na vseh področjih človekovega življenja in postavitev modela delovanja, ki združuje socialno državo, socialni dialog in model socialno-tržnega gospodarstva. Gre za model, ki vključuje tudi šibkejše člane družbe, in omogoča aktivno udeležbo vseh v političnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih spremembah. Pridobljeno znanje posameznika je njegova odgovornost, da iz trajnosti kot načrta napravi nekaj resničnega.

In to velja za vsakega posameznika

Izobraževanje, ki zasleduje etična načela, je nujno, če želimo zasledovati trajnosten razvoj9 (npr. posameznika, družbe, v podjetju, v bančništvu, v politiki …). Rast oziroma razvoj je lahko trajnosten le v primeru mešanih modelov, ko se ustvarjeni dobiček, vrača v podjetje, kjer tako ustvarja širši družbeni, socialni vpliv. Na ta način se dobiček uporabi »zelo etično«.
Ampak, da boš znal ustvarjati dobiček, moraš pridobiti, osvojiti potrebna znanja, ki jih pričakujejo tudi sodobni filantropi …

Sodobna filantropija ni več brezciljno dobrodelna, ampak promovira inovativni model dobrodelnosti: sodobni filantropi želijo, da se s »podarjenimi« sredstvi ravna tako kot s podjetniškim kapitalom in skupaj s kapitalom vedno pogosteje ponuja tudi znanja, kako ta kapital ohraniti in oplemenititi.