Pokojninski stebri in varčevanje

Zakaj Slovenija potrebuje učinkovit pokojninski sistem ?

Svetovna banka[1] kot učinkovit pokojninski sistem priporoča večsteberni sistem kot obliko zagotavljanja primernih pokojnin, in sicer:

1. steber: obvezno,  javno upravljano pokojninsko premoženje

2. steber: obvezno, privatno upravljano pokojninsko premoženje

3. steber: prostovoljno, privatno upravljano pokojninsko premoženje.

V letu 2005 je Svetovna banka dodala še nulti steber (ang. zero pillar) ali »varnostno mrežo«, ki predstavlja tako imenovano »socialno pokojnino«, in prav tako četrti steber. Četrti steber vključuje osebno varčevanje in vse osebno premoženje, ki ga ima posameznik izven pokojninskega sistema.

Pomemben cilj vsakega pokojninskega sistema je zagotoviti minimalno pokojnino, še posebej najbolj ranljivim skupinam starostnikov. Minimalno pokojnino zagotavlja nulti steber[2]. V primeru slovenskega pokojninskega sistema je to I. steber (nultega stebra v slovenskem pokojninskem sistemu še ni, možnost in potreba za oblikovanje obstajata).

Pokojninski stebri v slovenskem pokojninskem sistemu

Državni zbor je leta 1992 s sprejetjem Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zastavil pot reform in razvoja novega pokojninskega sistema. Pokojnina kot glavni vir prihodkov upokojencev je sedaj sestavljena iz treh delov:

1.) del pripada upokojencu po medgeneracijskem sporazumu (I. STEBER-javna pokojnina)

2.) del je pokojnina pridobljena iz naslova obveznega DPZ[3], t. i. poklicna pokojnina (II. STEBER-obvezno),

3.) del je pokojnina pridobljena iz naslova PDPZ[4] (II. STEBER-prostovoljno DPZ).

Obstoječi slovenski pokojninski sistem (točneje rečeno I. STEBER oz. izplačevanje javne pokojnine) temelji na sistemu sprotnega kritja oziroma na pretočnem sistemu oziroma dokladnem sistemu financiranja (ang. Pay-As-You-Go...PAYG). Tak sistem lahko (normalno) deluje preko aktivnega prebivalstva, ki plačuje socialne prispevke, ki zagotavljajo sprotno izplačevanje pokojnin za generacijo sedanjih upokojencev. To razmerje (zavarovanci:uživalci pokojnin) se v Sloveniji vse bolj zmanjšuje – v letu 2014 za enega upokojenca dela 1,37 zaposlenega oziroma jih toliko plačuje prispevke (ZPIZ).

I. STEBER – starostna pokojnina[5] (javna pokojnina) – potrebuje TRANSPARENTNOST

Različne strokovne institucije prihodnjemu položaju upokojencev ne napovedujejo blaginje. Živimo v upanju, da bo I. STEBER ostal stabilen, v funkciji medgeneracijske solidarnosti. Res je, da upanje umira zadnje kot pravimo, a bolj realno in potrebno je korenito ukrepati na tem področju. Realnost je taka. Kot izvira iz letnega poročilo ZPIZ-a za leto 2014 je povprečna neto starostna pokojnina znašala 613,13 evra, kar je 0,4 odstotka manj kot v letu 2013. Razmerje med povprečno pokojnino in povprečno plačo se je v letu 2014 znižalo na 56,1 odstotka (2013: 56,6 odstotka), razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo pa na 61,0 odstotkov (2013: 61,7 odstotka).

II. STEBER – dodatno pokojninsko zavarovanje (DPZ) – potrebuje TRANSPARENTNOST in PRIMERLJIVOST

Dodatno pokojninsko zavarovanje je namenjeno osebam, ki so že vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar si želijo dodatno socialno varnost v obdobju po upokojitvi.

Bistvo II. STEBER-a je, da pri DPZ-ju prevzema zavarovanec naložbeno tveganje z minimalnim zajamčenim donosom na vplačane čiste premije. Za odmero dodatne pokojnine iz tega zavarovanja (varčevanja) zato ni pomembna samo višina vplačanih premij, temveč tudi donos, ustvarjen z nalaganjem sredstev. Pomemben cilj zavarovancev oziroma zaposlenih[6] je učinkovito upravljanje s sredstvi, katerih lastniki so, in s tem doseganje maksimalne vrednosti njihovega premoženja. Mnenja sem, da institut zajamčene minimalne donosnosti sredstev PDPZ, s katerim želi država zagotoviti varnost in določeno stopnjo donosnosti sredstev, ne glede na uspešnost delovanja upravljavcev, v praksi ne more dovolj učinkovito delovati, oziroma ne more pripomoči k oblikovanju učinkovitega pokojninskega sistema.

II. STEBER predstavljajo in izvajajo upravljavci pokojninskih sredstev, in sicer vzajemni pokojninski skladi (VPS) (6 jih je), zavarovalnice (3 so) in pokojninske družbe (3), je pokazal predvsem TRI slabosti:

  • (pre)visoki stroški upravljavcev/izvajalcev: storitev izvajalcev PDPZ je vezana na visoke vstopne in izstopne stroške ter upravljalske provizije, donosi pa so manjši od pričakovanj zavarovancev - so zgolj primerljivi ali nižji od dolgoročnega bančnega varčevanja.
  • neto donosi so nepredvidljivi za varčevalce oziroma lastnike pokojninskega premoženja, saj na stroške in provizije posameznik ne more vplivati oziroma zavarovanci kot razpršeni lastniki pokojninskega premoženja nimajo nikakršnega vpliva na poslovanje nosilcev zavarovanja;
  • institut »minimalna zajamčena donosnost« daje zavarovancem (lastnikom pokojninskega premoženja) občutek, da je varčevanje za dodatno pokojnino varno, odprava zajamčene donosnosti pa daje izvajalcem svobodo, da se bo varnosti naložb namenjalo manj pozornosti, predvsem na račun pričakovanih donosov na nepredvidljivih kapitalskih trgih (donosnost se mora vedno primerjati s tveganjem, ki smo mu bili izpostavljeni da smo ta donos dosegli t.j. standardni odklon).

TE TRI POMANJKLJIVOSTI  II. STEBRA lahko uspešno dopolni stimulativen III. STEBER pokojninskega sistema – pokojninsko varčevanje v bankah in hranilnicah in dodatno še IV. STEBER (vse premoženje posameznika izven pokojninskega sistema). III. STEBER in IV.STEBER pokojninskega sistema v praksi v Sloveniji še nista (zadovoljivo) zaživela, saj zakonsko in davčno nista urejena in regulirana.

III. STEBER – prostovoljno, individualno dolgoročno pokojninsko varčevanje – potrebuje DAVČNO STIMULATIVNO REGULIRANJE

Pokojninska reforma (v letu 2013 in vse nadaljnje reforme) ne more v celoti odpraviti padanja starostne pokojnine iz I. STEBRA, zato je nujno sistemsko načrtovati ob II. STEBRU tudi III. STEBER - pokojninsko varčevanje v bankah in hranilnicah. Izpad starostne pokojnine iz I.STEBRA je mogoče učinkovito nadomestiti z individualnim prostovoljnim pokojninskim varčevanjem za dodatno pokojnino.

Prebivalci Slovenije (gospodinjstva) imamo v bankah in hranilnicah dobrih 16 milijard € varčevanja (Banka Slovenije Konsolidirani finančni računi - stanja 2015/Q2).  To je dokaz, da Slovenci znamo poskrbeti zase.

Učinek (velikost individualno prostovoljno privarčevanih pokojninskih sredstev in njihova donosnost), bodo še višji, če bo tudi država odigrala svojo vlogo (npr. dodani bonusi za individualno dolgoročno pokojninsko varčevanje z vplačilom dodatnega, bonus obroka pokojninskega varčevanja...podobno smo poznali pri stanovanjski varčevalni shemi). Na ta način bi država lahko razbremenila svoje finance, saj I. STEBER šepa in peša in bi dejansko lahko z javnimi sredstvi pomagali tistim, ki so te pomoči najbolj potrebni (invalidi in drugače hendikipirane osebe, ki same resnično ne morejo poskrbeti zase).ninsko

Kakšne značilnosti bi moralo imeti varčevanje  v III. STEBRU, da bo zanimivo kot individualno (prostovoljno) pokojninsko varčevanje:

  • donos je fiksen in vnaprej znan delovanje po sistemu ni »presenečenj«
  • sredstva naspadajo v jamstveno shemo bank in hranilnic;
  • banka/hranilnica jamči varčevalcem varnost varčevanja z vsem svojim premoženjem;
  • varčevalci nimajo nobenih dodatnih stroškov/provizij (brez vstopnih in izstopnih stroškov in upravljalske provizije);
  • davčno čimbolj enakopravna in primerljiva obravnava III. STEBRA glede na II. STEBER  (zavarovancu/varčevalcu, ki v svojo korist plačuje premije/obroke, se zniža osnova za dohodnino za leto, v katerem je bila premija/obrok plačan(a); znesek premije/obroka, ki jo za račun zavarovanca/varčevalca plačuje delodajalec, se ne všteva v osnovo za dohodnino; delodajalcu se premije/obroki, ki jih v posameznem letu plača v korist zavarovancev/varčevalcev, priznajo kot davčna olajšava pri davku od dohodka pravnih oseb in pri davku od dohodkov iz dejavnosti; od premije/obroka se ne plačujejo prispevki za socialno varnost, itd.);
  • Obračunane obresti pri pokojninskem varčevanju v III. STEBRU ne bodo obdavčene.

IV. STEBER-vse premoženje izven pokojninskega sistema – potrebuje RACIONALIZACIJO

Vključuje osebno premoženje, ki ga ima posameznik izzven pokojninskega sistema (npr. tudi lastništvo nepremičnin, kjer smo Slovenci izredni...). V Sloveniji je realnost, da je mnogo praznih nepremičnin ali pa v njih živijo starejši ljudje sami (predvsem živijo same starejše ženske). Čim starejši smo, čim težje in dražje je vzdrževanje nepremičnine, katere lastniki smo. Zato je priložnost in izziv za državo lahko predvsem, da stimulativno regulira doživljensko vzdrževanje starejših na domu in to tako, da bo to čimdlje mogoče in bo finančno vzdržno. Tako za posameznika (civilno družbo) kot državo. Zopet bo potrebno doseči kompromis (psihološki motiv lastnine je v Sloveniji zelo zakoreninjen) in to je največji izziv za spremembe na tem področju. Ki pa so nujne. Posebno skrb na tem področju je izrazili ZDUS (Združenje Društev upokojencev Slovenije), kjer se v tem trenutku posvečajo predvsem sprejemu zakona s področja »Dolgotrajne  oskrbe starejših«. Vsekakor je smiseleno realizirati »medgeneracijski dogovor« med vnuki in starimi starši.

Kako učinkovit je trenutno slovenski pokojninski sistem  ?

Po klasifikaciji finančne korporacije Allianz (»Pension Sustainability Index«) je slovenski pokojninski sistem v letu 2014 uvrščen na nezavidljivo 46. mesto med 50. pokojninskimi sistemi. Največji padec je opazen v letu 2014 (v letu 2013 smo bili 31. med 44). Zadnja ocena poslabšanja uvrstitve je v določeni meri posledica novih dejstev – Slovenija postaja vse bolj stara država in to vse hitreje...                                  

Razvrstitev Slovenskega pokojninskega sistema

Leto

2013

2014

Razvrstitve pokojninskih sistemov držav »raziskovalcev« 2014

Mecer-Avstralija

SLO še ni uvrščena (CRO ni uvrščena)

SLO še ni uvrščena (CRO ni uvrščena)

Avstralija: 2/25, Francija: 14/25; Nemčija 11/25

Natixsis-Francija

16/150 (za primerjavo CRO: 35)

20/150 (za primerjavo CRO: 32)

Avstralija: 5/150 Francija: 15/150; Nemčija: 7/150

Allianz - Nemčija

31 mesto med 44 (za primerjavo CRO 15)

46 med 50 !!![7] (za primerjavo CRO 28)

Avstralija: 1/50; Francija: 38/50; Nemčija: 25/50

Za učinkovitost pokojinskega sistema  je primerna pokojnina pomembna, vendar je največji potencial možnih izboljšav v merjenju, upravljanju in različnih razkritjih tveganj, vsebovanih v pokojninskih poslih. Izboljšave omenjenih pokojninskih vidikov ne moremo vpeljati brez ustrezne organizacijske strukture pokojninskega sistema, ki bo pripravljen in sposoben izvajati te pomembne naloge.

Kje je prostor za izboljšanje (vsakega) pokojninskega sistema ?

  1. povišati upokojitveno starost, ki mora odsevati pričakovano življenjsko dobo, tako sedaj kot v prihodnosti in na ta način ZMANJŠATI izdatke javnih pokojnin (v SLO: pokojnina iz I. STEBRA)
  2. promovirati (beri: narediti spodbudno, stimulativno) zaposlenost in/ali zaposlovanje starejših oseb, kar bo povišalo prihranke in s tem dohodke v neaktivni dobi ter hkrati omejilo poviševanje pokojninskih izdatkov iz I. STEBRA (če bi bili že upokojeni namesto aktivni)
  3. davčno spodbujati privatno varčevanje (v SLO: v II. in III. STEBRU) v okviru pokojninskega sistema in izven njega (IV. STEBER – vse premoženje izven pokojninskega sistema) zaradi zmanjšanja odvisnosti od javne pokojnine (v SLO: I. STEBER)
  4. povečati udeležbo zaposlenih in/ali samozaposlenih v dodatnem pokojninskem zavarovanju (v SLO: II. STEBER) in postaviti investicijsko privlačen III. STEBER (...poceni, donosnejši od depozitov pri bankah, bolj transparenten ter zagotavljanje ažurnih informacij o privarčevanih sredstvih)
  5. zmanjšati oziroma onemogočiti nenamenske odlive pokojninskih sredstev (prihrankov) (v SLO: II. STEBER) – sicer se izgubi smisel II. STEBRA (enako naj velja za III. STEBER)
  6. izboljšati učinkovitost upravljanja v pokojninskih skladih (vidik stroškov in donosnost) (v SLO: II. STEBER) Razpršeno lastništvo (velika razpršenosat lastništva pokojninskih sredstev t.j. veliko število malih lastnikov) se lahko omili preko skrbnika/zaupnika lastnikov pokojninskih sredstev.

Učinkovit pokojninski sistem bo v celoto povezal gospodarske politike, socialne politike ter politike finančnih trgov, in najbolje uskladil različne interese, kar bo zagotavljalo primerno oblikovanje vrednosti za vse deležnike (ang. stakeholders) v pokojninskem sistemu.

Model življenjskega cikla posameznikovega ekonomskega obnašanja predlaga, da mora posameznik stalno optimizirati svojo porabo skozi celo življenje. Večinoma to naprej pomeni zadolževanje zaradi dosege cilja primerne izobrazbe in prebivališča ter zaradi trajnih potrošnih dobrin. Vračilo dolga v aktivni dobi, ko tudi ustvarjamo primerno finančno premoženje. V neaktivni dobi se mora akumulirano premoženje (finančno in nefinančno premoženje npr. nepremičnine, ki hitro postanejo breme, ko se staramo...) preoblikovati v primerne pokojninske prihodke. Sicer bomo imeli v vsaki starajoči se družbi z zagotavljanjem primerljivih dohodkov, ki smo jih dosegali v naši aktivni dobi vsaj »prilagoditvene« probleme (beri: naš življenjski standard bo padel...) > ali se bomo s tem sprijaznili in znali živeti s tem je temeljno vprašanje za Slovence...

Kako bo sestavljena POKOJNINA vsakega izmed nas (delež iz I. STEBRA, delež iz II. STEBRA, delež iz III. STEBRA, in delež iz IV. STEBRA...) v bodoče je izziv, ki je pred vsemi nami.

 

Stojan Zorzenone



[1] Poročilo z naslovom Averting the Old Age Crisis, leto 1994

[2] Klasifikacija Svetovne banke

[3] Dodatno Pokojninsko Zavarovanje

[4] Prostovoljno DPZ

[5] STAROSTNA POKOJNINA je odvisna od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel, oziroma ZAVAROVALNIH OSNOV, od katerih so mu bili obračunani prispevki, v katerihkoli zaporednih 18 letih (24 letih, ZPIZ-2) zavarovanja po 1.1.1970, ki so zanj najugodnejši (ZPIZ-1-UPB4, 39.člen). Za izračun POKOJNINSKE OSNOVE se zavarovalne osnove (plače) iz prejšnjih let PRERAČUNAJO Z VALORIZACIJSKIMI KOLIČNIKI, tako da ustrezajo gibanju POVPREČNIH PLAČ (do 31.12.1990) in pokojnin (od 1.1.1991 dalje) v koledarskem letu pred uveljavitvijo pravice do pokojnine (ZPIZ-1-UPB4, 47.člen). Sam Izračun starostne pokojnine:je precej kompleksen. Izračun poenostavljeno izgleda:

A   x   B    =   C

C   x   D   =    E

Legenda: A...neto zavarovalna osnova=neto plača oz. nadomestilo plače, B...valorizacijski količnik, C...pokojninska osnova, D...odmerni odstotek

E...starostna pokojnina 

 

[6] Zavarovanec oziroma zaposleni  je vedno lastnik vplačanega premoženja, ne glede na to ali plačila zanj izvaja delodajalec.

[7] Glej priložen graf oz. slikco 

Pokojninsko varčevanje